Zaključeno snemanje celovečernega filma Tea
Koproducenta filma sta SPI International s Poljske in Jadran film iz Hrvaške, pridruženi koproducent pa je SCCA s produkcijsko hiša Pro.ba iz Bosne in Hercegovine. Film je pridobil tudi finančna sredstva evropskega filmskega sklada Eurimages, in sicer po procentualno vloženih finančnih sredstvih, film pa so finančno podprli tudi Filmski sklad Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo Bosne in Hercegovine in Poljski filmski inštitut. Projekt je za razvoj pridobil tudi finančno podporo programa MEDIA na razpisu MEDIA novi ustvarjalci.
Film je družinska pustolovščina in pravljica o prijateljstvu in človeškem boju za ohranitev nedolžnosti, upanja in sanj. Mala begunka Tea spozna dečka Martina, ki pozna skrivno življenje dreves in se v gozdu počuti kot doma. Martin, ki je doslej živel v mirnemu domu svoje čudaške, a ljubeče družine, in v varstvu čarobnega gozda, se nenadoma sooči s kruto resnično zgodbo ubežnikov, vojne in globokih brazgotin, ki jih ta pušča na ljudeh. Duhovita zgodba o prijateljstvu z univerzalnim sporočilom se odvija v pravljični lepoti starodavnih gozdov. Pravljičnost in resničnost sta neločljivi v gozdu, v katerem se majhni ljudje borijo za svoje mesto na svetu.
Večji del filmske zgodbe je posnet v čudovitem naravnem okolju slovenskih gozdov. Gre za enega težavnejših snemanj prav zaradi težke dostopnosti izbranih lokacij, ki se nahajajo globoko v gozdu. Režiserka je skupaj s scenografko Katjo Šoltes leto dni iskala ustrezne lokacije po vsej Sloveniji, pri tem pa so jima pomagali gozdarji iz različnih slovenskih krajev. Veliko filmskih kadrov je bilo posnetih na Kozjaku, v Svetem duhu na Ostrem vrhu, v Trnovskem gozdu, in sicer v Smrečju in v naravnem parku, na Trdinovem vrhu, v Rakovem Škocjanu in v Èrni jami. Snemanje filma je nekaj dni potekalo tudi v filmskem studiu Viba film v Ljubljani ter v eni izmed hiš pod Rožnikom, ki je pod taktirko scenografinje Katja Šoltes posebej za snemanje "preoblečena" v pravljično hišo.
V glavnih vlogah igrajo Nikolaj Burger kot deček Martin in Pina Bitenc kot deklica Tea, v ostalih vlogah pa nastopajo Marko Mandič (kot Samo), Aleksander Krošl (kot Deda), Manca Dorrer (kot Alenka) ter igralci Tanja Šojiæ (kot Veljka), Senad Bašiæ (kot Zlatan) in Žan Marolt (kot Elvis) iz Bosne in Hercegovine.
Pri ustvarjanju filma je sodelovala mednarodna filmska ekipa, ki jo sestavljajo filmski delavci iz Slovenije, Poljske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Belgije itd. Direktorica fotografije je Karina Kleszczewska iz Poljske, scenografka je Katja Šoltes (Estrelita, Dobro urejeni mrtveci, Ruševine, Pod njenim oknom), kreatorka maske je Tina Šubic Dodočiæ (No Man's Land, Vladimir, Lepa sela lepo gore – Zlata mimoza za masko, Urnebesna tragedija – Kristalna prizma za masko, Dobro urejeni mrtveci); kostumografka je Bjanka Ursulov, tonski mojster je Dirk Bombey iz Belgije (11'09''01, Antonia), direktorica filma pa Petra Vidmar.
Hanna A. W. Slak je režiserka z mednarodnimi nagradami za celovečerni film in kratke filme. Njen prvi celovečerec "Slepa pega" je na 7. mednarodem festivalu v Sofiji v Bolgariji prejel nagrado za najboljšo režijo, nagrado za najboljšo igralko (Manca Dorrer) je prejel na 43. mednarodnem filmskem festivalu v Solunu v Grčiji, nagrado ekumenske žirije in nagrado "Don Kihot" pa na 12. filmskem festivalu v Cottbusu v Nemčiji. Film je bil premireno prikazan na festivalu v Locarnu, pot pa je nadaljeval po festivalih v Chicagu, Rotterdamu, Ediburghu, Gentu itd. Je avtorica več mednarodno odmevnih kratkih filmov; za kratki film "Brez štroma" je prejela nagrado za obetavne mlade režiserje na Festivalu filmskih šol v Munchnu, kratki film Zjutro je bil proglašen za najboljši študentski film na Slovenskem filmskem festivalu v Portorožu, leta 1999 pa je bila proglašena za najbolj obetavnega slovenskega filmskega ustvarjalca. Rojena je leta 1975 v Varšavi, diplomirala pa je na AGRFT v Ljubljani.
Filmski projekt "TEA" je leta 2004 prejel tudi eno od dveh glavnih nagrad CineLinka – borze koprodukcij Sarajevo Film Festivala za celovečerne filme. Februarja 2005 pa je bil predstavljen tudi na 55. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu, in sicer so ga v sklopu programa "North by Northwest" predstavili zainteresiranim mednarodnim producentom in potencialnim financerjem. Hanna A. W. Slak se je s projektom "TEA" udeležila še nekaterih drugih mednarodnih delavnic in programov, kjer je požela velika zanimanje mednarodne filmske javnosti. Med drugim je s scenarijem sodelovala tudi v Nipkow Programu, rezidenci za ustvarjalce v Berlinu, ki jo podpira Media East of Eden, razvojni program pod okriljem elitnega "North by Northwest".
Več podatkov o filmu v filmski bazi.