Karpo Godina prejme nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije
Komisija za Štigličeve nagrade v sestavi Damjan Kozole (predsednik), Urša Menart (namestnica predsednika) in Darko Sinko (član) je Štigličevo nagrado za življenjsko delo soglasno podelila režiserju Karpu Godini in v utemeljitvi zapisala:
Ko je Karpo Godina pred nekaj leti dobil eno od številnih nagrad na območju bivše Jugoslavije in ga je novinarka prosila, naj se ozre na svojo kariero in življenje, je izjavil: »Glavni občutek je, da se mi je življenje uresničilo skozi film. Moje življenje je enako film.«
O Karpu Godini in o njegovih filmih je bilo že mnogo povedanega in napisanega, pa kljub temu: njegovi kratki filmi, kot so Piknik v nedeljo, Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali Film s 14441 sličicami, pa celovečerci Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj, so pomemben del slovenske, pa tudi evropske filmske dediščine. Prikazani so bili na večini najprestižnejših filmskih festivalov − Umetni raj med drugim tudi v uradnem programu Cannesa − in na mnogih retrospektivah po vsem svetu. Zanje je Karpo Godina prejel veliko nagrad. Uveljavil pa se je tudi kot direktor fotografije in montažer − posnel je nekaj kultnih jugoslovanskih črnovalovskih filmov, med njimi z berlinskim zlatim medvedom nagrajeni film Zgodnja dela Želimirja Žilnika. Prejel je Badjurovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, pozneje pa za svoj izjemen ustvarjalni opus tudi Prešernovo nagrado.
Karpo je bil tudi pedagog na AGRFT; marsikateri delujoči slovenski režiser se je prav na njegovem prvem predavanju naučil v kamero vstaviti 16-milimetrski filmski trak. Karpovi liki posameznikov pogumno kljubujejo času, avtoritetam in uniformiranosti; njegovi filmi s provokativnostjo, ki je vselej tudi duhovita, z drzno kompozicijo kadrov in montažo ter z veseljem do eksperimentiranja in raziskovanja filmske forme še danes navdihujejo mlajše generacije filmskih avtorjev in gledalcev in so obenem še zmeraj nadvse aktualni.
Žirija pa želi ob občudovanju nagrajenčevega dela izpostaviti še njegovo pripadnost filmu. Karpo je bil, je in bo povsod, kjer je film: v Kinoteki, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, na LIFFe v Cankarjevem domu, na filmskih festivalih po Evropi, na premierah debitantov in na retrospektivah starejših kolegov; vselej je tam, kjer je slovenski film. Njegova predanost filmu je popolna in nam vsem za vzor. Njegovo življenje je zares enako film.
Ko so ga pred nekaj tedni ob retrospektivi njegovih filmov v Splitu vprašali, ali si lahko predstavlja svoje življenje brez filma, je kratko odgovoril: »Ne!«. Tudi odgovor na vprašanje, ali si lahko predstavljamo slovenski film brez Karpa Godine, je kratek: »Ne!«
Ljubljana, februar 2018