Novi filmi s severa - Sodobni latvijski film v Slovenski kinoteki

Po predstavitvi dokumentarnega opusa režiserke Laile Pakalnine na zadnjem Festivalu dokumentarnega filma nadaljujemo s predstavitvijo sodobnega latvijskega filma. Tokrat v Slovenski kinoteki, kjer bo od 13. do 21. junija potekal cikel Sodobni latvijski film. Na prvi večji predstavitvi sodobnega latvijskega filma v Sloveniji bodo prikazani celovečerni in kratki filmi iz zadnjih dveh let, ki bodo predstavili glavne smernice kinematografije z daljnega severa.

Pregled latvijskih filmov je del izmenjave med Nacionalnim filmskim centrom Latvije in Slovenskim filmskim centrom, ki obsega predstavitev filmov ter srečanje s predstavniki lokalne filmske industrije, ki bo potekalo v sredo, 13. junija ob 12. uri v ljubljanskem Pritličju. Na pogovoru bodo o primerih dobrih praks, ter kaj za razvoj filma in filmsko industrijo  pomeni 60 % zvišanje sredstev za film v Latviji, spregovorili latvijski ugledni gostje: producentka Alise Gelze, režiser Renārs Vimba, producent Roberts Vinovskis in Lelda Ozola iz Nacionalnega filmskega centra Latvije - Media Deska. Pogovor bo povezovala scenaristka in režiserka Urša Menart. 

Ravno letos Latvija skupaj z baltskima sosedama Litvo in Estonijo praznuje 100 let neodvisnosti, kar je za Latvijski filmski center pomembna priložnost, saj so za to obeležje s strani države pridobili dodatnih sedem milijonov evrov.

Uspešno sodelovanje med Slovenijo in baltskimi državami se tako nadaljuje, saj so se slovenski filmi že lani novembra predstavili na mednarodnem filmskem festivalu Scanorama v Vilni, v Litvi in sicer s petimi filmi: Drevo režiserke Sonje Prosenc, Nočno življenje režiserja Damjana Kozoleta, Inferno režiserja Vinka Möderndorferja, Šiška Deluxe režiserja Jana Cvitkoviča in legendarna Dolina miru režiserja Franceta Štiglica, v restavrirani verziji iz leta 2016. Predstavitev slovenske kinematografije, s predstavitvijo sodobnih slovenskih filmov ter slovenskih filmskih ustvarjalcev, pa se bo na filmskem festivalu v Rigi zgodila oktobra letos.  

Ob Pakalnini (rojena 1962), ki je od leta 1991 posnela več kot dvajset filmov, s katerimi se je predstavila na najprestižnejših svetovnih festivalih, smo v Sloveniji spoznali samo še eno latvijsko režiserko – Signe Baumane, ki je sicer latvijskega rodu, vendar živi v ZDA, kjer je nastal tudi njen animirani celovečerni prvenec Kamenje v mojih žepih (Rocks in My Pockets, 2014), leta 2014 prikazan na festivalu Animateka in kasneje tudi v redni distribuciji.

Uvodni film v Slovenski kinoteki bo celovečerni igrani prvenec Mehko blato (Es esmu šeit) režiserja Renārsa Vimbe (rojen 1975), ki je bil premierno prikazan leta 2016 na Berlinalu v programu Generation 14 plus in je prejel kristalnega medveda za najboljši film. Glavna igralka Elīna Vaska je bila leto kasneje za vlogo v filmu izbrana med deset vzhajajočih zvezd (Shooting Stars; med slednje se je kot vzhajajoča zvezda na Berlinale uvrstila tudi slovenska igralka Maruša Majer). Kljub zgodbi o odraščanju je film prepričljiv prerez sodobne latvijske družbe, kjer močno filmsko zgodbo zaokroži ekspresivna fotografija. Zgodbe o odraščanju so močna latvijska filmska tema, saj je samo tri leta prej prvenec režiserja Jānisa Nordsa Mati, ljubim te (Mammu, es Tevi milu) prejel grand prix v isti kategoriji Berlinala in postal tudi latvijski kandidat za oskarja. Film Mehko blato bosta predstavila režiser Renārs Vimba in producentka Alise Gelze. 

“Nov” je tudi film Štiri bele srajce (Četri balti krekli) iz leta 1967 režiserja Rolandsa Kalniņša: gledali bomo digitalizirano verzijo filma, ki mu Sovjeti niso dovolili prikazovanja vse do leta 1986. Film je bil prikazan v letošnjem programu Cannes Classics, v katerem se je leta 2016 predstavila restavrirana verzija našega filma Dolina miru. Projekcijo bo uvedel producent Roberts Vinovskis, ki je vodil postopek restavracije filma.

V nadaljevanju bomo videli štiri kratke filme iz leta 2016 in sicer: Spreobrnjenci (Konvertīti) režiserja Kārlisa Lesiņša, Duhovi borovnic (Melleņu gari) režiserke Astre Zoldnere, Kako sem opustil kajenje (Kā Es Atmetu Smēķēšanu...) režiserja Jurģisa Krāsonsa in Sedem neprijetnih seksualnih prizorov. Prvi del (Septiņas neveikla seksa reizes. Pirmā daļa) režiserke Liene Linde.

Srhljivka Prvorojenec (Pirmdzimtais) iz leta 2017 režiserja Aika Karapetiana (rojen 1983) raziskuje različne žanre, kar tudi v latvijskem filmu ni pogost pojav. To je Karapetianov tretji film, prejšnji pa je bil uspešna grozljivka Moški v oranžni jakni (M.O.Zh.) iz leta 2015.

V pregledu bomo videli tudi zadnjega latvijskega kandidata za oskarja: Melanijine kronike (Melānijas hronika, 2016) Viestursa Kairišsa, (rojen 1971), priznanega filmskega, gledališkega in opernega režiserja. Lotil se je zgodovinske teme, ki je lahko prišla na plano šele po razpadu Sovjetske zveze. Film s pomočjo presunljive črno-bele fotografije prikazuje Melanijino dvanajstletno izgnanstvo v Sibiriji, od ruske invazije leta 1941 pa vse do Stalinove smrti.

Dokumentarni film je v Latviji pomembna zvrst vse od šestdesetih let, predstavljala pa ga bo dokumentaristka Ieva Ozolina (rojena 1974), ki je v filmu Reševanje moje matere (Dotais lielums – mana māte, 2017) s svojim junakom potovala v neznano. Njen pogum so lansko leto nagradili na mednarodnem dokumentarnem festivalu v Amsterdamu.