Poslovila se je filmska montažerka Darinka Peršin
Darinka Peršin se je rodila leta 1929, po končani gimnaziji v Ljubljani se je vpisala na Srednjo tehnično šolo, kjer sta poučevala Milan Kumar in Rudi Omota. Od leta 1947 do 1951 je bila zaposlena v državnem filmskem podjetju Triglav film, od maja 1951 pa je čez noč postala svobodna filmska delavka. V Beogradu so tedaj izdali zakon o prenehanju rednega delovnega razmerja filmskim delavcem v prepričanju, da je pri filmu preveč neustreznih ljudi, ki so se jih hoteli na tak način znebiti.
Vendar so Darinko Peršin še naprej vabili k delu, njena kariera se je takrat šele začela. Kot ena izmed prvih slovenskih filmskih in televizijskih montažerk se je podpisala pod več kot 20 celovečernih igranih filmov in več kot 100 kratkih filmov vseh zvrsti.
Delala je z vsemi najpomembnejšimi filmskimi režiserji: Jožetom Galetom (Družinski dnevnik, 1961, Srečno, Kekec, 1963, Kekčeve ukane, 1968, Pustota, 1982), Janetom Kavčičem (Minuta za umor, 1962, Učna leta izumitelja Polža, 1982, Nobeno sonce, 1984), Matjažem Klopčičem (Vdovstvo Karoline Žašler, 1976, Iskanja, 1979, Dediščina, 1984, Moj ata, socialistični kulak, 1979), Jožetom Pogačnikom (Naš človek, 1985). Z Jožetom Pogačnikom je sodelovala pri njegovih legendarnih kratkih filmih: Cukrarna in Sledim soncu (1972), Tri etude za Cathy in Miloša (1971), Jutrišnje delo (1967), Deklica z rdečim glavnikom (1962). Sodelovala je tudi s filmskimi animatorji Konijem Steinbacherjem, Zdravkom Barišićem in Bojanom Jurcem.
Nazadnje se je udeležila projekcije digitalno restavrirane različice filma To so gadi scenarista in režiserja Jožeta Bevca, ki je bila predstavljena v sklopu projekta Naši filmi doma, v sredo, 31. januarja 2018 v Cankarjevem domu.
