Študija Deloitte: AV industija predstavlja pomembno panogo slovenskega gospodarstva

Na 22. Festivalu slovenskega filma je Deloitte predstavil izsledke študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji. Študija je bila pripravljena v sodelovanju z zavodom AIPA, Društvom avdiovizualnih producentov Slovenije, Društvom filmskih producentov Slovenije in ob podpori Slovenskega filmskega centra. Ključna ugotovitev študije je, da je slovenska avdiovizualna industrija v dobri kondiciji in predstavlja pomembno panogo slovenskega gospodarstva.

Avdiovizualna (AV) industrija je danes podvržena številnim spremembam; porast storitev na zahtevo in novi kanali predvajanj spreminjajo navade in zahteve občinstva. Odzivanje evropskih držav na nove smernice je ključno, saj javno financiranje v EU pomembno podpira stagnirajočo filmsko produkcijo.

Domači in mednarodni AV projekti povečujejo prepoznavnost države, krepijo turistično dejavnost in ustvarjajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Pri produkciji in postprodukciji ne sodelujejo le avdiovizualni ustvarjalci, ampak številni obrtniki, ponudniki nastanitvenih kapacitet, transportnih storitev in številni drugi. Avdiovizualna industrija v Sloveniji ima številne prednosti in priložnosti, ki so jih prepoznali tudi tuji producenti. Slovenska geografija in visoko usposobljeni kadri lahko privabijo številne mednarodne projekte. Na drugi strani pa se AV industija spopada s številnimi izzivi, kot so slabša prepoznavnost industrije v širši mednarodni javnosti, nerazvit sistem spodbujanja investicij v AV projekte ter nizka dobičkonosnost domače filmske industrije.

Pregled ključnih ekonomskih kazalnikov jasno kaže, da AV industrija ni zgolj kulturno-umetniška dejavnost, temveč industrija s številnimi učinki na gospodarstvo in družbo. Industrija od leta 2013 naprej beleži strmo rast prihodkov pa tudi števila zaposlenih in podjetij, ki delujejo na tem področju. Neposredna dodana vrednost sektorja je v letu 2016 znašala okrog 95 milijonov evrov, z upoštevanjem multiplikacijskh učinkov pa je celotna bruto dodana vrednost znašala 170 milijonov evrov. 40 % skupne bruto dodane vrednosti oz. 70 milijonov evrov se preko davkov in prispevkov vrne v državni proračun. Po drugi strani podatki kažejo trend upada javnega financiranja. To predstavlja izziv, saj imajo javna sredstva velik pomen za razvoj filmske produkcije. Komercialna uspešnost AV industrije je namreč odvisna od kakovostnih kadrov, izkušenj in prisotnosti slovenske AV produkcije v mednarodnem prostoru, vse to pa je v Evropi močno odvisno od državnih politik financiranja.

Države, kot so Hrvaška, Češka ali Romunija, se vse bolj zavedajo pomena vlaganja v AV industrijo, zato je pomemben odločen in jasen odziv pristojnih institucij. Med možnimi rešitvami se ponuja poglobitev sodelovanja AV industrije z gospodarskim resorjem in okrepitev zmogljivosti slovenske filmske komisije ter nenazadnje izboljšanje dialoga z lokalnimi skupnostmi.