Slovenski filmi na filmskem festivalu CinEast v Luksemburgu

Od 3. do 20. oktobra bo v Luksemburgu potekal 12. festival srednje in vzhodnoevropskega filma CinEast. Letos se bo na njem v različnih kategorijah predstavilo šest slovenskih filmov. Festival v Luksemburgu  vsako leto prikaže najbolj zanimive  filme iz našega dela sveta ter bogastvo tako avtorskih poetik, kot tudi različnih žanrskih pristopov.

V tekmovalni program so se uvrstili Šivi srbskega režiserja Miroslava Terzića, ki je imel na letošnjem Berlinalu v programskem sklopu Panorama svetovno premiero in do sedaj prejel tudi več nagrad. Med pomembnejše zagotovo sodita berlinski »Europa Cinemas« za najboljši evropski film in druga nagrada občinstva (Panorama Audience Award). Šivi obravnavajo temo izginulih novorojenčkov iz beograjskih bolnišnic, ki so po pričevanju stotine staršev proglašeni za mrtve, dejansko pa so bili prodani v posvojitev. Film je nastal v koprodukciji Srbije, Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Slovenska koproducenta sta Alan Vitezič in Darko Vinkl iz produkcijske hiše Nora. Pri filmu so sodelovali tudi oblikovalec zvoka Julij Zornik in kolorist Emil Svetlik ter snemalec gibljive kamere Aleš Belak.

V programski sklop »Funnyeast« se je uvrstil film Ne bom več luzerka scenaristke in režiserke Urše Menart. Zmagovalka 21. Festivala slovenskega filma je prejela tudi vesno za scenarij, za najboljšo stransko igralko ter posebno omembo slovenskih filmskih kritikov in kritičark. Film je tudi odprl letošnji filmski festival v Motovunu in Kinodvorov Film pod zvezdami. V filmu glavno protagonistko Špelo upodablja Eva Jesenovec, poleg nje pa v filmu med drugim igrajo še Saša Pavček, Brane Završan, Jurij Drevenšek, Tina Potočnik Vrhovnik, Aljaž Jovanović in Timon Šturbej. Gre za grenko-sladek komični portret »izgubljene« generacije milenijcev, razpete med pričakovanja staršev in neugodne razmere na trgu dela. Producent filma je produkcijska hiša Vertigo, koproducenti so 100, NuFrame in Radiotelevizija Slovenija.

V programski sklop »Cinescope« sta se uvrstila dva filma. In sicer Posledice, prvenec scenarista in režiserja Darka Štanteta ter Bog obstaja, ime ji je Petrunija makedonske režiserke Teone Strugar Mitevske. Oba filma sta bila večkrat nagrajena. Prvi nam prikaže 18-letnega Andreja, ki se mora, ko pristane v vzgojnem zavodu, začeti boriti za svoje mesto v skupini varovancev pod vodstvom Željka, ki ga kmalu vzame pod svoje okrilje, in pod pritiskom novega okolja hkrati poskrbeti, da njegova skrivnost ne pride na plan. Film je imel svetovno premiero lani na filmskem festivalu v Torontu, kasneje je bil film razprodan na BFI filmskem festivalu v Londonu. Na 21. Festivalu slovenskega filma je film prejel vesno za najboljšo žirijo, Matej Zemljič za najboljšo glavno moško vlogo, Timon Šturbej za najboljšo stransko moško vlog ter nagrado občinstva. Producenta filma sta Jerca Jerič in Andraž Jerič iz produkcijske hiše Temporama, koproducenti filma so Zwinger Film, Nuframe in 100.

Bog obstaja, ime ji je Petrunija se je uvrstil v tekmovalni program letošnjega Berlinala, kjer je imel tudi svetovno premiero in je v svoji kategoriji prejel nagrado šestčlanske ekumenske žirije in nagrado tričlanske žirije zveze nemških kinematografov. Film je nastal v koprodukciji Severne Makedonije, Slovenije, Belgije, Francije in Hrvaške. Slovenski koproducent je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo, za kostumografijo je poskrbela Monika Lorber, za masko Mojca Gorogranc Petrushevska, tajnica režije je bila Petra Trampuž. Na 22. Festivalu slovenskega filma je prejel vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo in nagrado Art kino mreže Slovenije. Je tudi med tremi nominiranci za prestižno nagrado Evropskega parlamenta Lux. V Štipu, majhnem makedonskem mestu, lokalni duhovnik januarja, na praznik sv. treh kraljev, v reko vrže lesen križ, za katerim skoči na stotine moških. Sreča in blaginja sta zagotovljena tistemu, ki ujame križ. Tokrat za križem v mrzlo vodo skoči tudi Petrunija in uspe ji zgrabiti križ pred drugimi. Njeni moški konkurenti so besni – kako si drzne ženska sodelovati v njihovem ritualu? A Petrunija vztraja: dobila je svoj križ in ne bo se mu odrekla.

V programski sklop »Cineyouth« se je uvrstil film Moj dedi je padel z Marsa režiserjev Dražena Žarkovića in Marine Andree Škop. Slovenska koproducentka je Ida Weiss iz produkcijske hiše Senca Studio, direktor fotografije je Sven Pepeonik, ki je na letošnjem 66. filmskem festivalu v Pulju prejel zlato areno za najboljšo fotografijo, film pa je prejel tudi zlato areno za najboljše vizualne učinke. Gre za neobičajno avanturo deklice in robota, v kateri morata rešiti dekličino vesoljsko družino.

V filmski maraton dokumentarnih kratkih filmov »Cineshorts« pa so se uvrstili Fundamenti režiserja Petra Cerovška, v produkciji EnaBanda, ki je na letošnjem 17. festivalu kratkega filma Tabor Film na Hrvaškem prejel glavno nagrado žirije, premierno pa je bil prikazan na lanskem sarajevskem filmskem festivalu. V filmu se prepletata zgodba ljubezenskega para in gradnja luksuznega hotela, kot jo beleži kamera, postavljena v stanovanju mladega para.

Vsi filmi so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.